Posameznik

Vsako skupnost sestavljajo posamezniki. Skupnost lahko uspeva le, če upošteva in spoštuje posameznike. Posamezniki v skupnosti navadno cvetijo, če le ohranjajo učeč odnos do življenja in se zavedajo, da je vse, kar jim prihaja na pot, del učne poti in zato dragoceno, čeprav se izkaže za drugačno od pričakovanega. Osebna rast in gradnja skupnosti sta najučinkovitejša v tandemu in ob načrtnem opiranju na orodja za globoko deljenje in vzajemno odzivanje.

Skupnost

Gradnja skuposti se ne zgodi sama od sebe, treba jo je zavestno negovati. Med osnovami zanjo so skupne radostne dejavnosti in izmenjave v vsakdanjem življenju. Spori in težave so priložnosti za oblikovanje ustrezne organizacije, ki podpira skupnostnega duha. Oblika organizacije in postopek za reševanje sporov naj se dopolnjujeta.

Namera

Skupna namera popelje ljudi onstran domneve, “da si vsi želimo iti v isto smer”. Jasna, izrecna namera nudi orientacijo, še posebej takrat, ko skupina zaide in ne ve, kako naprej. Nejasna namera lahko privede do sporov, zmede in nesporazumov, zato si je treba za jasnost prizadevati z vsemi sredstvi. Znak jasnosti je, da se zdijo članom izjave o nameri (vizija, poslanstvo, cilji in nameni) smiselni in da se poistovečajo z njimi.

Struktura

Da bi učinkovito sodelovali, se moramo strinjati glede, denimo: načina odločanja, vodenja financ, pravnega zastopanja itd. To so elementi strukture skupine. Mnogokrat so, žal, zanemarjeni. Nejasnosti na ravni strukture so poglavitni vzrok za dolgotrajne težave v skupinskih projektih. Po drugi strani se lahko dobro razvita struktura, če ni v stiku z ostalimi plastmi, izkaže za represivno in pogosto ne traja dolgo.