Ključne točke

  • Skupnost je temelj večine skupinskih projektov; skupine, ki negujejo duha skupnosti in občutek pripadnosti, imajo močnejšo skupinsko identiteto
  • Skupine morajo zagotoviti, da se ljudje srečujejo v različnih okoliščinah, tako formalnih kot neformalnih, da se oblikuje potrebna povezanost (»lepilo« skupnosti)
  • Komunikacija naj bo neposredna, iskrena, čista, prijazna; dobro poslušanje je enako pomembno kot govorne veščine
  • Globoki zaupni pogovori, obredi, ki podarjajo smisel, praznovanja in radostni dogodki so elementi dobro delujoče skupnosti
  • Formalna srečanja se posvečajo upravnim, operativnim in socialnim vprašanjem, zato jih je treba dobro organizirati in moderirati
  • Vse skupine se srečujejo z izzivi, ko se razvije intimnost v odnosih (bodisi v tesnih prijateljstvih ali romantičnih zvezah)
  • Konflikti se dogajajo ne glede na to, kako močno si prizadevamo, da bi se jim izognili; bolje je imeti metodo za reševanje konfliktov pripravljeno vnaprej, kot pa jo iskati takrat, ko je konflikt že v polnem razmahu.

Pregled poglavja

To poglavje zajema mnoge elemente, povezane s skupnostjo, tudi takšne, ki niso relevantne za vse skupine. Ker je to skupnostni inkubator, se nam je vendarle zdelo primerno obširno obravnavati tematiko skupnosti. Obenem si prizadevamo, da bi bil vodič CLIPS celovit, navdihujoč in primeren za raznolike skupinske projekte.

V vseh skupinskih projektih ima pojem skupnosti velik pomen za razvoj. Izkušeni to dobro razumejo, pa vendar v večini skupin prevladuje težnja k osredotočanju predvsem na namero in strukturo, skupnost pa zanemarjajo in so od nje odtujeni. V nekaterih jezikih ima beseda »skupnost« močne konotacije: arhaične, religiozne, politične, anarhistične itd. Ne nosi v sebi zvena sodobnih besed, kot so: ekipa, tim, liga, družba ali kolektiv. Kljub temu je skupnostna dinamika nekaj, s čimer se mora spoprijeti vsakršna skupina, še posebej, če postavi konkretne potrebe ljudi v središče in nato okoli teh potreb oblikuje organizacijsko strukturo, namesto da pričakuje od ljudi, da bodo sledili organizacijskim pravilom tudi na račun osebnih potreb. Ustanovitev in vzdrževanje skupnosti terja veliko energije na začetku, a ta začetni vložek se na dolgi rok izplača – tudi v organizacijskem smislu.

Pogosta napaka skupinskih projektov je, da poskušajo reševati medosebna zadeve z uvajanjem dodatnih pravil in povečevanjem togosti organizacije, s čimer zgolj pometejo dejanski problem pod preprogo. (Glej: gradnja skupnosti po Scottu Pecku).

Kdorkoli se je kdaj lotil gradnje skupnosti, ve, da do nje ne pride kar tako. Spontana vzpostavitev skupnosti je sicer možna, a je običajno povezana z nepredvidljivimi izidi in lahko vključuje velika tveganja. Zavestno negovanje duha skupnosti je zato priporočljivo v sleherni fazi razvoja skupinskega projekta.

Skupnosti ni mogoče krepiti zgolj s strogo racionalnim (levo-možganskim) pristopom. Ustvarjanje in vzdrževanje identitete skupine zahteva: odprto, zaupno in spoštljivo kulturo komunikacije, ki zagotavlja obravnavo težkih tem brez strahu pred kaznijo; obrede in praznovanja; zabavo ob skupinskem delu in prostor za čustveno izražanje.

Intimni odnosi, bodisi med zakonci ali zaljubljenci, močno vplivajo na skupinsko dinamiko. Družina (ali tudi izvenzakonski par) je najmanjša oblika skupnosti znotraj širše skupnosti; vplivom in razmerjem med temi ravnmi skupnosti je vredno posvetiti posebno pozornost.

Skupnosti sčasoma dozorevajo. Lahko rečemo, da so zrele, ko je v njih živ duh skupnosti in ko imajo formalizirane ključne strukturne elemente, zlasti učinkoviti metodi samoupravljanja in reševanja konfliktov. Znaten del gradnje skupnosti sestavlja težnja k rešitvam zmagaš-zmagam (win-win).

Ko duh skupnosti in funkcionalne strukture delujejo usklajeno, potem je zelo verjetno, da je medsebojna podpora med člani živahna, vsi se radi udeležujejo dogodkov (skupnih obrokov, obletnic, srečanj), člani s posebnimi potrebami najdejo svoj prostor v skupnosti in dobijo pomoč, ko jo potrebujejo, otroci se čutijo vključene itd.

V nadaljevanju se bomo podrobneje posvetili vsakemu od ključnih vidikov gradnje skupnosti. Začeli bomo pri jedru vsake skupnosti: identiteti in duhu.