Ključne točke
- Širši koncept strukture se nanaša na praktično raven organiziranosti skupine v smislu upravljanja, odločanja (v zvezi z dostopom do informacij), lastnine, pravne in ekonomske organizacije;
- obravnava tudi medosebne vidike, povezane z rangom in vodenjem, ki so hkrati pomembni motorji skupine, a tudi potencialni viri sporov in motenj;
- izziv je, kako ustvariti strukture, ki so dovolj trdne in koherentne, da podpirajo namero skupine, ne da bi rigidno utesnjevale ali omejevala vizijo;
- struktura je pomembna zaščita skupine pred pravnimi težavami, ki se utegnejo pojaviti bodisi v skupini ali z zunanjim svetom;
- ključno vprašanje strukture je postopek odločanja; ta naj bi opolnomočal vse člane in uravnoteženo delil moč.
»Struktura« pomeni tudi »zgradba«. S to besedo se torej opiramo na metaforo gradnje zaščitnih zidov okoli varnih prostorov, strehe, hodnikov in vrat, ki jih je mogoče odpirati, zapirati, zaklepati in odklepati.
Odločitev, da se resnično potrudimo pri vzpostavljanju takšnih struktur, je izredno pomembna in težka. Skupine pogosto izpustijo kompleksne strukturne elemente in se zadovoljni z nizko visečim sadjem. Rezultat je, da nimajo trdne »zgradbe«, ko jo potrebujejo, denimo v primeru sporov.
Skupine, ki želijo uresničiti nekaj trajnega, morajo doseči jasne dogovore o strukturnih vprašanjih: o odločanju, organizaciji financ, pravnem zastopanju itd. To ni vedno preprosto ali samoumevno. Mnoge trajnostno naravnane skupnosti se kar namučijo, da ustvarijo strukturo, ki jo lahko razume in podpre vsak član. Pogosto se zgodi, da obtičijo v nevarnem zmotnem prepričanju, da bodo spontane odločitve in dobre vibracije reševale vse težave in da preveč strukture deluje zatiralno.
Tudi če to včasih res drži, lahko v večini primerov zatrdimo nasprotno: če ne ustvarimo ustreznih pravnih struktur, če ne rešimo ključnih vprašanj glede lastnine nepremičnin in če skupno ne oblikujemo smotrnega statuta, s tem odpiramo vrata neskončnemu kreganju, ki spodkoplje temelje skupnosti, in privede do »zakona džungle«. Oblikovanje in razvoj omenjenih struktur je živ in precej organski proces, ki se mora ujemati s stopnjo razvoja projekta. Na enak način je treba posvečati pozornost oblikovanju predpisov in dinamike povratnih informacij, ki na vseh ravneh dajejo dostop do podatkov o delovanju in učinkovitosti.
Struktura podpira skupno namero in ustvarja varen prostor tako za skupino kot za posameznike. Člani se morajo naučiti, kako oblikovati in skrbeti za sporazume, ki izražajo vrednote skupine.
Interakcije med ljudmi ustvarjajo skupinsko dinamiko, vezano na rang in vodenje. Teh dinamik ne bi smeli soditi, zavračati ali jim nasprotovati; treba jih je razumeti in uporabljati zavestno in učinkovito ter tako preprečiti zlorabe in spore. Vse to so pomembni »motorji«, ki vplivajo na dobro počutje ljudi in občutek pripadnosti. Poudarek je treba dati zreli uporabi moči in odprtosti za deljenje moči z drugimi.
Struktura upravljanja in odločanja se gradi na več ravneh, od notranje organizacije (delovnih skupin in jasno opredeljenih odgovornosti), izbire modela upravljanja (sociokracija, holakracija, konsenz, demokracija), do opredelitve metode odločanja, ki najbolje ustreza naravi skupine in prispeva k njeni celovitosti.
Struktura komunikacije in sestankov je ključna v vsakem skupinskem projektu. Zelo koristno je, če vsi člani opravijo osnovno usposabljanje v moderiranju in usmerjanju skupinske dinamike. Sestanki niso namenjeni le odločanju, temveč tudi izmenjavi mnenj, idej, razpravam o projektih, delu na soudeleženih procesih. So prostor skupinskega učenja in gradnje vzajemnega spoštovanja.
Pri ekonomski organizaciji se je vredno osredotočiti na strukturo potrebnih virov, tako v fazi zagona kot v fazi aktivnega delovanja projekta. Pozornost je vredno posvetiti jasni razmejitvi med osebno in skupno ekonomijo ter oblikovanju dogovorov in preglednih struktur upravljanja.
Razmislek o lastnini in pravni organizaciji nas privede do vprašanja: Katera načela vplivajo na projekt v zvezi z upravljanjem s skupno lastnino? Ena največjih napak, ki jih lahko naredimo, je, da ustanovimo skupnostni projekt na nepremičnini, ki pripada le enemu ali nekaj članom skupnosti. To vedno povzroči neravnovesje.
Kot je bilo prej omenjeno, mora skupinski projekt ustvariti svoja pravila igre, lastni statut, skladen z namerami, in dogovore, ki projektu zagotavljajo prihodnost. Pravna struktura daje skupini identiteto v širši družbi in uteleša njen namen.
Upravljanje projekta in delegiranje dela določata, kako bo skupina delovala, kako se bodo delile naloge in odgovornosti. Operativne strukture temeljijo na definiciji nalog, projektnem dizajnu in programskem načrtu. Vse skupaj služi izvajanju sklepov s sestankov in skupščin.
Dosleden sistem dajanja in prejemanja povratnih informacij zagotavlja nadzor nad kakovostjo ter spodbuja izboljšave in proslavljanje.
