VODENJE SESTANKOV

facilitationAuthor of abstract: Lucilla Borio,  

IIFAC links:Bea Briggs

 

Kako voditi sestanke

Ni skupine, kjer sestanki ne bi bili nujni za osredotočanje na pomembna vprašanja, bodisi na ravni operative, upravljanja ali odnosov. Da bi vse oblike sestankov imele najboljši možni format, poskrbijo moderatorji. Moderiranje zagotavlja, da vsakdo v krogu dobi priložnost spregovoriti in biti slišan, da je čas, posvečen posameznim temam, sorazmeren s tem, kako pomembne so, in da je v razpravo vključeno vse, o čemer je treba razpravljati.

V mnogih skupinskih projektih se srečanja začnejo s kratkim prijavnim krogom, med katerim udeleženci na kratko izrazijo svoje občutke, notranja stanja in osebna vprašanja ter tako »pristanejo« v skupini v danem trenutku. To sicer terja nekaj časa, a po drugi olajša pogovor v nadaljevanju. Bistvo skupinskih projektov so ljudje; s spodbujanjem osebnega izražanja skupina ohranja v središču ljudi. Odjavni krog nekako zaokroži sestanek. Prisotni povedo, kako se počutijo po sestanku, kaj čutijo glede skupine, glede prihodnosti, v kakšnem razpoloženju odhajajo, kaj se je spremenilo ipd. Skupaj začnemo, skupaj končamo.

Odvisno od priložnosti in razpoložljivosti časa lahko začetek ali konec sestanka vključuje skupni obrok ali pijačo, ob čemer pride do neformalnih izmenjav med člani. Takšno priložnost mnogi izkoristijo, da se pogovorijo s tistimi člani skupine, s katerimi običajno ne najdejo priložnosti za pogovor.

Namen sestankov ni nujno le sprejemanje odločitev. Namenjeni so lahko tudi izmenjavi mnenj in idej ali sodelovanju v soustvarjalnih procesih. Uporabimo jih lahko tudi za skupinsko učenje.

V skupinah, ki začnejo in/ali končajo sestanke s pesmijo, je navadno prisoten večji občutek povezanosti. Orodje, kot je zvonček čuječnosti, opomni prisotne na moč tišine; namenski premori v toku diskusije delujejo v korist skupine.

V zadnjih odstavkih smo se posvetili predvsem nekaterim manj standardnim elementom sestankov. Takšni elementi so opora in okrepitev standardnih elementov, kot so: dobro strukturiran dnevni red, kakovosten zapisnik, dnevnik ključnih odločitev in dogovorov itd.

Če razpravo zanese v zelo čustvene vode, je to lahko znak, da nekaj tiči pod izrečenimi argumenti in napoveduje morebiten konflikt. Težko se je sočasno posvečati čustvenim platem in ohranjati pogovor na ravni dejstev. Kadar se čustva znajdejo na poti razumnim argumentom, jih je treba obravnavati na posebnih sestankih za globoko izmenjavo, jih izraziti in in raziskati.

Facilitation methods

Short tips on the most common facilitation challenges

Joharijevo okno

johari-windowSource: https://en.wikipedia.org/wiki/Johari_window

Joharijevo okno je tehnika, ki jo uporabljamo za boljše poznavanje sebe in drugih. Tehniko sta ustvaril psihologa    Joseph Luft (1916–2014) and Harrington Ingham (1916–1995) in 1955. Tehika se uporablja v skupinah za samopomoč ter v delovnih kolektivih. Ime modela ‘Johari’ je kombinacija njunih imen, Joe and Harry.

Read more about Johari Window

FORUM

Author: Zegg Community

forum

Skupinski projekti po vsem svetu se opirajo na metode globokega deljenja, kot so ZEGG-Forum, gradnja skupnosti (po Scottu Pecku) in Circle Way#. Za vse te metode so značilne nekatere skupne poteze, saj si prizadevajo oblikovati ozračje zaupanja in vzajemnega spoštovanja, kar dosegajo z nekaj temeljnimi pravili:

  • govorimo o sebi, svojih izkušnjah in občutkih (tudi če so jih sprožili drugi) in se izogibamo sodbam o drugih,
  • govorimo iz srca in samo o stvareh, ki se nas tičejo,
  • govorimo o lastnih potrebah in željah in ne krivimo drugih za lastno situacijo,
  • na deljenje gledamo kot na pot samo-raziskovanja in ga ne uporabljamo, da bi imeli pred drugimi govore,
  • poslušamo s hvaležnostjo in spoštovanjem do tistih, ki govorijo, v njihovih besedah vidimo darilo skupini in uvid v raznolikost človeških izkušenj,
  • zavežemo se k zaupnosti o vsem, kar smo slišali, zlasti o zelo občutljivih, intimnih zadevah.

Read more about Forum

PROCESNO DELO

Author: Arnold Mindell

proccess-workProcesno delo podpira raziskovanje inherentnih vzorcev, potencialov in vznikajočih procesov v odnosih. Napete interakcije in konflikte vidimo kot klic k poglabljanju odnosov in zavedanju različnosti.

Read more about Process work

PERMACULTURE

Author of abstract: Monique Wijn

Permakultura je kreativni proces oblikovanja, ki temelji na celovitem razmišljanju, s poudarkom na etiki in načelih oblikovanja. S tem krepimo prožnost naših lokalnih skupnostih. Tehnike in strategije, ki se uporabljajo za uporabo teh načel, se zelo razlikujejo glede na lokacijo, podnebne razmere in vire, ki so na voljo. Metode se lahko razlikujejo, vendar temelji na tem holističnem pristopu ostajajo konstantni.

permaculture

 

 

Read more about permaculture